Vsebina
Po stoletjih prevlade, državljanskih vojnah in prehodnih vladah so se afriški narodi razdelili na različne tipe vlad. Svetovna knjiga CIA, spletno mesto CIA, vsebuje informacije o družbah, gospodarstvih in vladah iz vseh držav na svetu, vključno s tistimi na afriški celini. Številne afriške države so postale samostojne republike z različnimi stopnjami avtoritarnosti vlad. Nekatere države imajo druge oblike vladanja, na primer monarhijo. Nekateri drugi pa so po letih državljanske vojne še vedno v tranzicijskih vladah.
Republike
Glede na spletno stran CIA World Factbook je več kot dve tretjini afriških držav republik. V tej obliki vlade ljudje volijo svoje predstavnike z glasovanjem. Značilnosti republik se v afriških državah razlikujejo, prav tako pa tudi stopnja avtoritarnosti. V nekaterih državah obstaja samo ena politična stranka ali vodja, ki prevladuje nad državnim aparatom. Vendar v drugih kulturah, kot sta Angola in Kamerun, na volitvah tekmuje več političnih strank, da bi pridobile nadzor nad vladno zakonodajno in izvršilno oblastjo.
Monarhije
Mnoge države v Afriki so monarhije, v katerih dedni kralj ali kraljica deluje kot vodja države. V tem sistemu upravljanja ima monarh absolutno ali omejeno z ustavo, to je ustavno monarhijo. Na afriški celini so Lesoto, Maroko in Svazi monarhije, prvi dve ustavni monarhiji.
Prehodne vlade
Državljanske vojne med uporniškimi skupinami v Zahodni Afriki, znane kot "Afriški rog", so povzročile države s prehodnimi vladami. Eritreja, avtonomna regija, ki se je v začetku devetdesetih let ločila od Etiopije, ima prehodno vlado. Po drugi strani Somalijo vodi šibka prehodna vlada, odkar je bil leta 1991 odstavljen vojaški diktator Mohammed Siad Barre, od takrat pa so uporniške frakcije še vedno v konfliktu in ta vlada nad državo nima nobenega nadzora ali pa ga sploh nima.
Druge oblike
Cia World Factbook govori tudi o drugih oblikah vladanja v afriških državah, kot so vojaška hunta, ki vlada državi (Mavretanija, v Severni Afriki), ustavna demokracija (Gana, Sierra Leone), parlamentarna demokracija (Zimbabve), in "Jamahiriya" (iz arabščine, "država množic"), ki je bila libijska oblika vlade, čeprav spletna stran Cie poudarja, da je Libija avtoritarna država; od smrti Moammarja Gadafija leta 2011 je Libija v prehodni vladi. Nenazadnje je ozemlje Zahodne Sahare po letih španskega nadzora že več kot 30 let v neskončnem položaju. Maroko in uporniške skupine želijo nadzor nad tem ozemljem.
