Vsebina
Države z razmeroma visokimi dohodki, naprednimi gospodarstvi in visokimi stopnjami človekovega razvoja so na splošno klasificirane kot razvite v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi ali Mednarodni denarni sklad. Hkrati so države z razmeroma nizkimi dohodki, nestabilnimi gospodarstvi in nizko stopnjo človekovega razvoja praviloma uvrščene med države v razvoju ali nerazvite (manj kot je razvita država, nižji je indeks). In seveda obstaja več prednosti za razvite države v primerjavi z državami v razvoju.
Prehrana in zdravje
Čeprav je debelost lahko problem za razvite države (na primer ZDA in Združeno kraljestvo), še vedno obstaja jasna prednost pred nerazvitimi državami (kot sta Burkina Faso in Malavi) v smislu prehrane in zdravja. Nerazvite države imajo običajno resne težave s podhranjenostjo in umrljivostjo otrok, nizko pričakovano življenjsko dobo, nizko ali nezadostno pokritostjo s cepivi in visoko stopnjo smrtnih bolezni, ki so že izkoreninjene iz razvitih držav.
Pismenost in izobrazba
V razvitih državah nepismenosti odraslih skorajda ni, dostop do izobraževanja pa je zelo razširjen. Delavci lahko enostavno komunicirajo in beležijo podatke s pisano besedo. Prav tako se lažje naučijo novih stvari in tekmujejo v globalni družbi. Pismeno prebivalstvo je bolj civilno vpleteno in lahko bolje komunicira z vlado kot nepismeno prebivalstvo.
Infrastruktura
Razvite države imajo prednost trdnega infrastrukturnega sistema. Sem spadajo ceste, promet, pitna voda, proizvodnja in distribucija električne energije, telekomunikacije, bolnišnice in šole. Vse to zagotavlja daljše in boljše življenje ljudem, ki lahko v zameno delajo bolj učinkovito. V nerazvitih državah lahko celotna območja, zlasti notranjost, trpijo zaradi pomanjkanja pitne vode in električne energije ali zaradi pomanjkanja asfaltiranih cest, ki jih povezujejo z najbližjimi mesti. Pomanjkanje infrastrukture zavira gospodarsko rast in otežuje življenje državljanov v teh državah.
Visoki dohodki
Državljani razvitih držav imajo kot celoto višji dohodek, zaradi česar imajo na razpolago precejšnjo mero denarja. To ustvarja notranje zahteve za gospodarstvo, ki ljudem omogoča, da od lokalnih ali mednarodnih podjetij kupujejo želene izdelke in storitve, s čimer premikajo gospodarstvo države. Po drugi strani pa v nerazvitih državah nizki dohodki državljanov ljudem preprečujejo, da bi se spoprijeli z osnovnimi življenjskimi potrebami (kaj šele, da bi uživali luksuzno blago), to pa zavira tudi rast gospodarstva države.
