Vsebina
Monociti so vrsta belih krvnih celic, ki jih proizvaja kostni mozeg. Posebna vloga teh sestavin je uničenje nalezljivih organizmov, ki napadajo telo, in tudi odstranjevanje rakavih celic. Običajno krožijo po krvni mreži od enega do treh dni, preden se razdelijo v tkiva vranice, pljuč, jeter in kostni mozeg, kjer dozorijo in tvorijo primarne celice imunskega sistema. Monocitopenija je medicinski izraz, povezan z nizkim številom monocitnih celic v krvi.
Simptomi
Nizko število monocitov na splošno ne povzroča posebnih simptomov. Znake neke oblike okužbe je bolj verjetno, da bo opazil nekdo, ki trpi za monocitopenijo. Simptomi okužbe bodo nato privedli do zdravnikovega pregleda. Pogosti znaki tovrstnih okužb vključujejo gripi podobne simptome, kašelj, vneto grlo, mrzlico, zvišano telesno temperaturo in pogosto uriniranje.
Vzroki
Monociti nastajajo v kostnem mozgu. Zato lahko katera koli težava ali kemikalija, ki vpliva na delovanje hrbtenice, povzroči nizko število monocitov. Primeri motenj, ki vplivajo na kostni mozeg, vključujejo HIV, aplastično anemijo, tuberkulozo, malarijo, virus Epstein-Barr, revmatoidni artritis in lupus. Zdravila, ki lahko zavirajo delovanje hrbtenice, vključujejo peroralno dane interferone, kemoterapijo, radioterapijo ali kortikosteroide. Pomanjkanje vitamina B12 in folata lahko povzroči tudi nizko število monocitov v krvi.
Diagnoza
Nizko število monocitov v krvi temelji na rezultatih popolnega števila vzorca, odvzetega iz pacientove vene. Za diagnozo vzroka bolezni se lahko odredi tudi biopsija kostnega mozga.
Pomen
Nizko število monocitov poveča ranljivost za okužbe. Stopnja povečanega tveganja je odvisna od resnosti in vzroka monocitopenije ter bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja. Najpogostejše vrste okužb, ki so posledica monocitopenije, povzročajo bakterije, ki običajno prebivajo na koži, ali bakterije, ki obstajajo v prebavilih in sečilih.
Zdravljenje
Zdravljenje te bolezni se razlikuje glede na resnost, osnovni vzrok in obstoj povezanih sekundarnih okužb ali simptomov. Odločilni dejavnik je tudi splošno zdravstveno stanje bolnika. Zdravljenje običajno vključuje antibiotike ali protiglivična zdravila za boj proti okužbam; dajanje rastnega faktorja belih celic za povečanje proizvodnje belih krvnih celic; intravenski imunoglobulin; ali zdravljenje s kortikosteroidi.
Spremembe življenjskega sloga
Med zdravljenjem je pomembno, da poleg upoštevanja previdnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe upoštevate uravnoteženo in hranljivo prehrano. Umivanje rok z milom in veliko vode je bistvenega pomena, saj so roke glavno sredstvo za širjenje okužb. Izogibajte se gneči, da preprečite tveganje za izpostavljenost boleznim. Nosite rokavice in maske, kadar koli je to mogoče.