Vsebina
Indeks donosnosti je tehnika kapitalskega proračuna, ki primerja sedanjo vrednost prihodnjih tokov z začetnim tokom v smislu razmerja. Indeks se izračuna tako, da se sedanja vrednost denarnih tokov deli z začetno naložbo projekta. Sprejmite projekte z razmerjem dobičkonosnosti, ki je večji od 1, in zavrnite tiste z indeksi pod 1. Izberite alternative z višjim razmerjem dobičkonosnosti, ker ustvarjajo večje koristi na enoto naložbe.
Indeks donosnosti je tehnika kapitalskega proračuna, ki primerja sedanjo vrednost prihodnjih tokov z začetnim tokom (Pixland / Pixland / Getty Images)
Enostavno razumljivo
Indeks donosnosti je zlahka razumljiv ljudem z najmanj poznavanjem financ, ker uporablja preprosto formulo delitve. Izračun indeksa donosnosti zahteva le začetno vrednost naložbe in sedanjo vrednost denarnih tokov. Odločitev za sprejem ali zavrnitev projekta je odvisna od superiornosti ali manjvrednosti indeksa donosnosti do 1.
Časovna vrednost
Izračun sedanje vrednosti denarnih tokov vključuje diskontiranje denarnih tokov prek oportunitetnih stroškov. Pri tem se upošteva časovna vrednost denarja. Resnično je vredno več, kot v prihodnosti, ker ga je mogoče vložiti v ustvarjanje zanimanja. Na vrednost denarja vpliva tudi inflacija v daljšem časovnem obdobju, zato je pomembno upoštevati časovno vrednost za donosne naložbe.
Nepravilne primerjave
Glavna pomanjkljivost indeksa donosnosti je, da lahko pri primerjanju medsebojno izključujočih se projektov povzroči napačne odločitve. Gre za niz projektov, za katere bo sprejeta največ tista, ki bo najbolj donosna. Odločitve, sprejete zunaj indeksa dobičkonosnosti, ne kažejo, katera od medsebojno izključujočih se projektov ima krajše trajanje vrnitve. To vodi k izbiri projekta z daljšim časom vračila.
Ocenjeni kapitalski stroški
Indeks donosnosti zahteva, da vlagatelj oceni stroške kapitala, da bi ga izračunal. Ocene so lahko pristranske in zato nenatančne. Ni sistematičnega postopka za določanje stroškov kapitala projekta. Ocene temeljijo na predpostavkah, ki se lahko razlikujejo med vlagatelji. To lahko privede do nedoslednega odločanja, če predpostavke v prihodnosti niso podprte.