Vsebina
Plasti tal nastanejo s postopnim preperevanjem kamnin in so razdeljene v šest plasti: O, A, E, B, C in R. Prisotnost in debelina teh plasti se razlikuje glede na posamezno vrsto tal. Plast O vsebuje zastirko in razpadajoče organske snovi na mineralnih tleh. Obzorja A in E sta zgornji plasti tal, obzorje B pa podtalje. Na poenostavljeni način zgornja plast zemlje in podtalja obsegata dve najbolj površni plasti zemlje. Obzorje C, narejeno iz zemlje "izvornega materiala" in R, osnova, sta pod podtaljem.
Samostojno A
Prva plast zemlje velja za najbogatejšo za rast rastlin zaradi mešanice organskih materialov in razpadlih mineralnih delcev, ki jih najdemo v plasti.
Solo E
Na poenostavljen način je obzorje E povezano z obzorjem A, v resnici pa so te plasti lahko po sestavi in barvi precej različne. Obzorje E je navadno svetlejše barve od obzorja A in je manj bogato z organskimi snovmi, glino in nekaterimi mineralnimi spojinami.
Solo B
Podtalje obsega obzorje B. V tej plasti se kopičijo materiali, kot so majhni glinasti delci ter železovi in aluminijevi oksidi, izluženi iz obzorij A in E.
Illuviation
Eluacijski procesi vplivajo na debelino tal in podtalja. To je postopek izpiranja organskih materialov in drobnih delcev navzdol in je bolj intenziven na območjih z veliko padavinami, saj voda prenaša material navzdol skozi tla. Na območjih z visokim izlivom se zgornja plast tal širi še navzdol.
Illuviation
Osvetlitev je tudi odločilni dejavnik lokacije podtalja. Ta postopek je kopičenje izluženega materiala s filtriranjem, torej tam, kjer se kopiči zemeljski material.
Tla in podtalja
Tla vsebujejo več organskih hranilnih snovi kot podtalje, zato je pomembnejša za kmetijstvo in vrtnarstvo. Številne rastlinske korenine pa dosežejo podtalje, ko so tla tanka. Nekateri vrtnarji uporabljajo metodo dvojnega kopanja, da rahljajo in premešajo zemljo in podtalje, s čimer razveljavijo nekatere učinke izpiranja.
