Vsebina
Krščanstvo je šlo skozi delitev, imenovano Veliki razkol, okoli leta 1054. K temu so poleg filozofskih, liturgičnih, jezikovnih in carinskih razlik prispevale tudi politična rivalstva. Po velikem razkolu je bilo v krščanstvu več delitev, vključno z gibanji, ki podpirajo ponovno združitev ali enotnost krščanstva. Nacionalni katoliški register je poročal, da so pravoslavni kristjani občudovali nekatera teološka dela papeža Benedikta XVI. Nadškof pravoslavne krščanske cerkve v Moskvi je izrazil, da ni resničnih ovir za katoliško-pravoslavno združitev. Nekatere največje podobnosti med veroizpovedi vključujejo čaščenje svetnikov in duhovniški, zakramentalni in evharistični red.
Evharistija
Katoličani in pravoslavni kristjani sprejemajo evharistijo med skupščinskim bogoslužjem. "Božanska liturgija" se nanaša na pravoslavno evharistijo, "maša" ali "sveto obhajilo" pa sta izraza, ki se uporabljata v primeru katoliške evharistije. Obe veroizpovedi zaužijeta rezin ali kruh kot telo in vino ali sok kot Kristusovo kri, da sprejmeta evharistijo. Cerkvi dovoljujejo tudi ljudske jezike med evharistično občinsko sejo.
Zakramenti
Pravoslavni in katoliški kristjani upoštevajo sedem zakramentov ali obredov: krst, birmo, pokoro, evharistijo, sveti red, poroko in skrajno popotovanje. Nekatera pravila za izvajanje posameznih zakramentov se razlikujejo, pojavljajo se v različnih postopkih ali imajo različno razlago, toda v obeh konfesijah ljudje postanejo člani Cerkve s krstom. Cerkvi prepovedujeta ločitev, vendar dopuščata tudi druge vrste ločitve med moškim in žensko.
Duhovništvo
Katoliški ali pravoslavni krščanski duhovnik se po posvečenju ne more poročiti in vsi škofje obeh veroizpovedi ostajajo celibati. Katoliška cerkev priznava ukaze pravoslavnega duhovništva in katoličanom omogoča izpolnitev spovedi in prejemanje skrajnega maziljenja pravoslavnega krščanskega duhovnika. Oba člana duhovništva imenujeta "oče".
Blažena mati
Pravoslavni kristjani in katoličani častijo vse svetnike in obe konfesiji izražata predanost Devici Mariji in verjameta, da je ona božja mati. Oba podpirata priprošnjo Device in priznavata, da predstavljata enotnost Cerkve v nebesih in na Zemlji. Pravoslavni kristjani in katoličani učijo, da Cerkev po krstu postane mati pripadnikom obeh veroizpovedi, medtem ko Kristus postane brat. Tako razlagata, da je Marija Cerkev, ker so člani Cerkve Kristusovi bratje iste matere.
