Vsebina
Gospodarske sankcije so namerne spremembe obstoječih trgovinskih odnosov med narodi ali skupinami in organizacijami. Vlade uporabljajo ekonomske sankcije kot kazen za tuje vlade ali organizacije, da bi dosegle politične ali komercialne cilje. Ti ukrepi so lahko v obliki embarga (prepoved trgovine), pomorske blokade (med konflikti) in zamrznitve bančnih računov ali drugih finančnih instrumentov (kot so obveznice, posojila in delnice).
Namen ekonomskih sankcij
Po mnenju raziskovalcev Kimberly Elliott, Garyja Hufbauerja in Barbare Oegg so gospodarske sankcije v sodobni zgodovini spremljale oborožene spopade ali so pred njimi kot sredstvo za oslabitev sovražnika. Poleg tega je v članku, ki ga je skupina objavila v Knjižnici ekonomije in svobode, omenjeno, da je nekdanji ameriški predsednik Woodrow Wilson celo trdil, da so sankcije same lahko "smrtonosna sila" in zelo učinkovito diplomatsko orodje. Varnostni svet Združenih narodov - in njegova predhodnica Liga narodov - je uvedel gospodarske sankcije kot način za preprečevanje državljanske vojne, regionalne agresije ali kršitev človekovih pravic
Kako se nalagajo sankcije
Gospodarske sankcije strogo nalaga vlada ali kolektivna pogodba mednarodne organizacije (na primer Varnostnega sveta Združenih narodov). Posamezniki ali podjetja nimajo možnosti ekonomsko kaznovati države. Vendar so resolucije ZN za njene članice nujne, prav tako pa tudi pomen ohranjanja dobrih diplomatskih odnosov z velikimi silami. Na primer, ob podpori zakona o kubanski demokraciji iz leta 1992 lahko predsednik ZDA "uporabi sankcije za katero koli državo, ki Kubi pomaga".
Bližnjice
Gospodarske sankcije proti celotni državi ne vplivajo samo na vlado - ki je cilj ukrepov - ampak tudi na prebivalstvo na splošno, kot poudarja embargo ZN na Irak in podhranjenost otrok, med zalivsko vojno in 2003. Poleg tega, kot predlaga Jake Colvin (direktor agencije USA Engages), lahko gospodarske sankcije krivdo za težave, s katerimi se sooča domača elita, preložijo na tiste, ki so izrekli sankcijo, s čimer zatrejo nezadovoljstvo prebivalstva. Poleg tega "izvršitelji" trpijo tudi izgube zaradi omejitev, na primer mednarodna podjetja, ki svojih dejavnosti ne morejo razširiti na nove trge.
Pomembni primeri
Najvidnejši primer gospodarskih sankcij je ameriški embargo proti Kubi, ki ostaja nedotaknjen že od leta 1960. Kot navaja zakon o kubanski demokraciji, ameriška vlada skuša "mirni prehod v demokracijo in nadaljevanje gospodarske rasti na Kubi z skrbno izvajanje sankcij, usmerjenih k vladi Fidela Castra. " Podobni razlogi so poleg grožnje za nacionalno varnost privedli tudi do ameriškega embarga na Severno Korejo, piše v poročilu Kongresa za ekonomske sankcije v Severni Koreji Dianne E. Rennack. Primer gospodarskih sankcij, ki so jih uvedli OZN, je Resolucija 1.267 leta 1999, ki zahteva, da države "zamrznejo sredstva in druge finančne vire", ki pripadajo "afganistanski frakciji, znani kot talibani".
