Vsebina
Psihologija je družbena znanost človeškega uma in njegove interakcije z okoljem. Od sodobnega razvoja v 19. stoletju je psihologija postala analitična in napovedna znanost s številnimi podpolji. Kot pri vsaki znanosti, zlasti pri družboslovju, obstajajo omejitve glede področja, vendar je psihologija znatno napredovala in se osredotočila na svoje glavne cilje: opis, razlago, napovedovanje in spremembe vedenja.
opis
Pri opisovanju vedenja skušajo psihologi razumeti, kaj je normalno in sprejemljivo in kaj ni zdravo. Opaženo vedenje vključuje misli, občutke, stališča, cilje, motivacijo, dejanja in reakcije. Psihologi razlagajo človeško vedenje z metodami, kot so študije primerov, opazovanja, raziskave, testi in korelacijske študije.
Pojasnilo
Poskusi psihologov, da pojasnijo vedenje, odražajo temeljni cilj vse znanosti - razumevanje našega vesolja in našega mesta v njem. Številni teoretiki, od Freuda in Junga do Skinnerja in Rogersa, so ponujali več teorij za razlago osebnosti, razvoja in motivacije. Pojasnila so seveda omejena, ker so pogosto kulturno omejena, to pomeni, da razlaga ne more razložiti podobnega vedenja v drugi kulturi ali družbi. Razlaga se pogosto določi s kvalitativnim in kvantitativnim opazovanjem, vključno s poskusi.
Napoved
Tudi psihologija skuša napovedati vedenje. Namen napovedi je ugotoviti, kdaj se bo posameznik odločil zdravo ali nezdravo ali kako bo posameznik ravnal v okolju in z dražljaji. Upoštevajte prednosti napovedovanja, ali bo študent na določeni univerzi uspešen na podlagi njegovega preteklega vedenja v podobnem okolju. Čeprav napoved ni nezmotljiva, institucijam in posameznikom omogoča, da se odločajo z več informacijami o svoji prihodnosti.
Sprememba vedenja
Spreminjanje vedenja je lahko zdravo ali nezdravo, vendar v etičnih mejah psihologija prostovoljno poskuša spodbuditi posameznike in skupine, da spremenijo vedenje zaradi dolgoročne koristi za zdravje.Teorije osebnosti in razvoja se razlikujejo glede tega, kako najbolje spodbujati vedenjske spremembe. Nekateri bihevioristi verjamejo v ponavljajočo se okrepitev, pozitivisti pa v iskren kognitivni diskurz. Psihologijo lahko uporabimo v izobraževanju, socialni korekciji in organizacijskih strukturah za pridobivanje prednostnih vedenj in stališč.
Omejitve
Kot pri vsaki znanosti, zlasti pri družboslovju, je tudi psihologija omejena na svoje cilje. Opis posameznika na primer ne more napovedati vedenja skupine. Z uporabo eksperimentiranja in statistične analize ter oblikovanja v več virih se psihologija še naprej razvija na spoštovanem študijskem področju, katerega cilj je vsem nam koristiti.
