Vsebina
Iskanja je mogoče izvajati z dvema različnima vrstama podatkov; primarni in sekundarni. Najboljšo vrsto podatkov določa cilj raziskave. Podjetja morajo uporabljati obe vrsti informacij, saj lahko sekundarne podatke ustvarijo novo vprašanje, medtem ko lahko primarni podatki določijo odgovor nanje.
Vir
Primarne podatke zbere raziskovalec iz prve roke. Običajno se zbirajo s poskusi, anketami, vprašalniki, diskusijskimi skupinami, intervjuji in drugimi ukrepi. Sekundarni podatki so že zbrani in so na voljo javnosti. Ti viri vključujejo knjige, periodične publikacije, popise, biografije, članke in baze podatkov.
Natančnost
Primarne raziskave so posebej prilagojene projektu in so bolj natančne. Čeprav sekundarni podatki lahko dajo veliko informacij, so manj natančni, saj niso bili zbrani posebej za raziskovalna vprašanja. Primarni podatki so prilagojeni, sekundarni pa ne.
Znanstvena metoda
Primarni podatki sledijo znanstveni metodi. Oblikuje se hipoteza, podatki se zberejo iz eksperimenta, ki temelji na njej, in nato se dokaže, ali je pravilna ali ne. Sekundarni podatki se ne začnejo s hipotezo, saj so že zbrani. Vzorce in mnenja najdemo v sekundarnih podatkih in nato opazujemo te informacije.
Stroški
Stroški pridobivanja primarnih podatkov so običajno višji kot stroški sekundarnih podatkov. Ta strošek vključuje denarne vrednosti in čas. Primarni podatki vključujejo kemikalije, potrebne za izvedbo eksperimenta, kakršno koli znanstveno analizo in, kar je najpomembneje, čas za izvedbo zbiranja podatkov, določitev rezultatov in sklepov ter nato zapisovanje informacij za njihovo objavo. Sekundarni podatki so običajno na voljo brezplačno ali za naročnino na bazo podatkov, revijo ali periodiko. Po prijavi lahko podatke pridobite takoj, zato traja veliko več časa, da jih zberete.
Vrste znanosti
Primarne podatke uporabljajo vsa področja znanosti, predvsem pa za tako imenovane "praktične" vede: med drugim kemija, biologija, fizika, kmetijstvo. Velika večina člankov, objavljenih na teh področjih, je sestavljena iz primarnih podatkov. V družboslovju se pogosto uporabljajo sekundarni podatki. Raziskave na tem področju bodo pogosto uporabile sekundarne informacije za iskanje vzorcev na območju preučevanja.
