Vsebina
Kardiovaskularni sistem nadzirajo notranji mehanizmi telesa. Vendar lahko zunanji dejavniki povzročijo spremembe srčnega utripa ali povzročijo dilatacijo ali zožitev krvnih žil. V normalnih ali stresnih okoliščinah interni dejavniki, ki uravnavajo kardiovaskularni sistem, vplivajo na druge dele telesa, da bi določili ustrezne odzive.
Zunanji dražljaji povzročajo notranje mehanizme za spremembo srčnega utripa in krvnega tlaka (Slika srčnega utripa Sophia Winters iz Fotolia.com)
Notranji dejavniki
Notranji kardiovaskularni sistem nadzirajo tri glavne poti. Samoregulacija je običajen način, s katerim telo uravnava srčni utrip. Če se pretok krvi v organ ali tkivo zmanjša ali zamaši, telo deluje samostojno, da odpravi to težavo v nekaj minutah. Če to dejanje ni uspešno, telo prevzame dva druga načina. Hormoni se izločajo v krvni obtok, ko so v krvnem obtoku potrebne dolgotrajne spremembe, kot na primer, ko telo preusmerja kri v tkiva zaradi večjega povpraševanja, prekine embolijo ali spodbuja razvoj krvnih celic. Nevronska integracija in receptorji igrajo aktivno vlogo pri kratkoročnih kardiovaskularnih spremembah. Baroreceptorji zaznajo spremembe v krvnem in venskem pritisku. Chemoreceptorji zaznajo spremembe v kemiji krvi - dejavniki, kot so pH in nasičenost s kisikom. Vsi notranji mehanizmi kardiovaskularnega nadzora delujejo kot odziv na zunanje dražljaje.
Zunanji dejavniki
Kardiovaskularni sistem uravnava pretok krvi v tkiva, kot je potrebno v različnih zunanjih situacijah. Pri visoki stopnji stresa izločanje hormonov povzroča preusmerjanje krvi v mišice in stran od drugih, takoj manj pomembnih tkiv. Poleg tega baroreceptorji v krvnih žilah povzročajo njihovo dilatacijo ali zožitev, odvisno od tkiv, ki jih hranijo. Obstaja več stresnih situacij. Ko je oseba v nevarnosti, izvaja vaje ali ima spolne odnose, je njegov srčni utrip visok. V nevarnih situacijah in med fizično aktivnostjo se kri preusmeri v skeletne in srčne mišice, pretok krvi v organe, kot sta želodec in črevesje, pa se zmanjša. Spanec je še en zunanji dejavnik, ki spreminja delovanje srca in ožilja ter fizično kondicijo posameznika. Oba povzročata zmanjšanje srčnega utripa; zmanjšanje med spanjem pa je samo začasno.
Bolezen
Bolezen je še en dejavnik, ki vpliva na uravnavanje delovanja srca in ožilja. Stopnja motenj je odvisna od vrste bolezni. Stanja, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen in bolezen koronarnih arterij, povzročijo splošno povečanje srčnega utripa in krvni tlak v mirovanju. Nekatere aritmije lahko povzročijo nevarno zmanjšanje srčnega utripa v mirovanju. Okužbe, ki jih povzročajo virusi ali bakterije, lahko povzročijo tudi resne in dolgotrajne spremembe v delovanju srca in ožilja.