Vsebina
Ljudje morajo redno dihati določeno količino kisika, da lahko preživijo. Ta kisik lahko najdemo v zraku okoli nas - ozračju. Dihanje je enostavna naloga na morski gladini. Na visoki nadmorski višini pa je zrak tanjši, zaradi česar je težko dobiti kisik. Nadmorska višina je najvplivnejši dejavnik gostote zraka, obstajajo pa tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo nanjo.
Zrak in vzdušje
Zemeljsko ozračje je sestavljeno iz mešanice plinov, od katerih je 78% samo dušika. Kisik je drugi najpogostejši element, saj predstavlja 21% vsega zraka. Preostalih 1% je mešanica drugih plinov, predvsem argona in ogljikovega dioksida. Spodnja plast ozračja, troposfera, se razprostira približno 18 km nad površjem Zemlje. Ta plast vsebuje 80% vsega atmosferskega zraka in tu se odvijajo vsa podnebna dejanja.
Morska gladina
Zemljina gravitacija deluje na molekule plina v ozračju. To pomeni, da nanje deluje težka sila. Zgornje plasti ozračja pritiskajo na zrak spodaj. Na morski gladini je ta tlak enak 101.325 N / m². Zgornje plasti pritiskajo molekule zraka pod njimi, zaradi česar je spodnja atmosfera bolj gosta. Atmosferski tlak merimo v enoti, imenovani atmosfera (atm). Zračni tlak na morski gladini je 1 atm zaradi teže zgornjih plasti zraka.
Nadmorska višina
Na večjih nadmorskih višinah je manj plasti, ki svojo težo izvajajo v zraku. To omogoča širjenje molekul plina in zmanjšuje gostoto zraka. Atmosferski tlak pri višini 5,4 km je 0,5 ali polovico tlaka na morski gladini. Na vrhu Everesta, 8,8 km nad morjem, je atmosferski tlak le 0,3 atm.
Drugi dejavniki
Nadmorska višina je najvplivnejši dejavnik atmosferskega tlaka, vendar ni edini. Vplivata tudi vlaga in temperatura: suh zrak je gostejši od vlažnega zraka, tako kot je hladen zrak gostejši od vročega. Tudi gostota zraka se razlikuje od kraja do kraja. Na ekvatorju je zrak precej gostejši kot na polih. Zaradi te razlike je atmosferski tlak na polah nižji kot na ekvatorju, tudi na enakih nadmorskih višinah. Ta razlika je enaka več kot 900 m nadmorske višine.
